Kakšne so strukturne značilnosti kristalnih okraskov?

Mikroskopska kristalna struktura
Jedro naravnih kristalnih okraskov spada v trigonalni kristalni sistem. Njegova osnovna strukturna enota je silicijev-kisikov tetraeder, kjer vsak atom silicija sedi v središču tetraedra, ki ga tvorijo štirje atomi kisika; veliko število teh tetraedrov se povezuje tako, da si delijo atome kisika, da tvorijo stabilen, tri{2}}dimenzionalni mrežni okvir.

V čistem stanju je kristalna struktura enotna; vendar pa prisotnost sledov nečistoč-, kot je aluminij (Al), železo (Fe) ali titan (Ti)-ustvarja barvne centre, kar ima za posledico odtenke, kot so vijolična, rumena ali rožnata.
Naravni okraski pogosto ohranijo sledove svojega geološkega izvora, kot so plin-tekoči vključki, rastne črte in tanke notranje strukture; posebna kombinacija vključkov v vsakem kosu je edinstvena.
Okraski iz sintetičnih kristalov imajo bolj enotno kristalno strukturo in izredno nizke ravni nečistoč ter dosegajo stopnjo prepustnosti svetlobe do 96,5 % z minimalnim razprševanjem svetlobe.

Struktura ornamentov naravnih-oblik
Ti okraski temeljijo na naravno prisotnih kristalnih grozdih ali neobdelanih kamnih; podvrženi so le preprostemu čiščenju in ojačitvi, s čimer se ohranijo njihove prvotne geološke strukturne značilnosti:

Tipični okraski iz kristalnih grozdov so sestavljeni iz več heksagonalnih prizmatičnih kristalov, ki rastejo skupaj na osnovi kamnine. Strani prizme kažejo dobro-razvite vodoravne proge, zaključki kristalov pa tvorijo konice-podobne romboedrom, pri čemer so v celoti ohranjene razcepne linije in naravne sledi rasti.
Vzorci, ki vsebujejo povezane minerale (kot so hematit, azurit ali fluorit), ohranjajo prvotno kristalizacijo in vezi med kremenom in spremljajočimi minerali. Stična ploskev med minerali pokriva vsaj 35 % celotne površine vzorca in jasno prikazuje zaporedje kristalizacije, ki ga poganjajo temperaturni gradienti med hidrotermalno mineralizacijo.